Odbor za finance in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sta na včerajšnjih sejah sprejela predloga zakonov, s katerim se položaj študentov pomembno izboljšuje.
Odbor za finance je obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF 691-VIII), poslanci pa so sprejeli amandma, s katerim se dviguje minimalna bruto urna postavka za študentsko delo na 5,41 eura bruto (4,57 € neto), z začetkom veljave 1. 1. 2020.
Predlog dviga minimalne urne postavke, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev stranke Levica, je bil na odboru spremenjen z amandmajem koalicijskih strank, s katerim se minimalna urna postavka za študentsko delo s 1. januarjem 2020 dviguje iz 4,89 na 5,40 € bruto, dijakom in študentom pa še naprej ne bodo pripadali dodatki za prevoz in malico ali za delo na dela proste dneve, vikende in nočno delo.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa je sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP 758-VIII), s katerim omogoča financiranje dodatnih prevozov za študente invalide, za kategorizirane oziroma registrirane športnike do kraja vadbe ter najpomembnejše, ukinja starostno omejitev študentov pri dodeljevanju pravice do subvencioniranega prevoza.
S sprejetjem zakona se:
- zagotavlja brezplačni prevoz oz. brezplačni prilagojeni prevoz gibalno oviranim študentom,
zagotavlja možnost prevoza upravičencev, ki se izobražujejo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in nimajo pravice do prilagojenega prevoza, - zagotavljajo subvencionirane vozovnice za dijake in študente do kraja vadbe za dijake in študente, ki imajo pravico do subvencionirane vozovnice in status kategoriziranega ali registriranega športnika,
- ukinja starostna omejitev upravičencev (dijakov in študentov) do subvencioniranega prevoza.
Kljub vsem pozitivnim zakonskim spremembam za študente, pa Zveza ŠKIS še vedno vztraja, da se morajo spremembe zgoditi tudi na ostalih področjih, kot sta:
- Štipendijska politika v Republiki Sloveniji trenutno dijakom in študentom ne omogoča brezskrbnega izobraževanja. Glede na izsledke raziskave Evroštudent VII so povprečni mesečni stroški slovenskega študenta 511,7 €, medtem ko je višina povprečne državne štipendije 125 €. Zato je potrebno zagotoviti dodatna sredstva ter jih mladim v izobraževanju dodeliti tako preko povečanega števila podeljenih, kot preko višjih, že dodeljenih, državnih štipendij.
- Bivanjska problematika mladih je že dalj časa pereča tema. Študentskih domov, lastniških in najemniških stanovanj je v univerzitetnih mestih premalo ali pa so ta študentom (finančno) nedostopna. Mladinske in študentske organizacije smo v preteklem in letošnjem letu vlado že večkrat pozvale k razreševanju te nevzdržne stanovanjske situacije v naši državi, ki je nastala ravno zaradi premajhnega vlaganja v izgradnjo javnih in neprofitnih stanovanj ter študentskih domov za mlade. Zato vztrajamo, da se za razreševanje bivanjske problematike mladih nameni znatna proračunska sredstva, s katerimi bi lahko dolgoročno olajšali osamosvajanje mladih.
